Vzgoja sadik: Zakaj prehitra setev prinese več škode kot koristi?

Ni lepšega, ko prejmeš na dom profi semena, substrat, potrebne lončke za setev. Potem pa … kar začneš? Ali pač?

No, četudi pravijo, da je hitrost vrlina, pa je pri vzgoji zelenjave potrebno nekaj več potrpežljivosti. 😊

Če si res želiš bogatega in zdravega pridelka, je ključno, da začneš s setvijo ob pravem času.

Kdaj je pravi čas za vzgojo sadik?

Odvisno od vrste zelenjave, ki jo želimo vzgojiti. Pri toploljubnih rastlinah (plodovkah) je vredno počakati. Načeloma ni potrebe, da sejemo paradižnik pred marcem. Saj ga na gredo ne bomo presajali pred majem, do takrat pa bodo naše sadike prevelike in posledično bodo težje sprejele samo presaditev in bivanje na prostem. 

Zakaj raje malo počakati?

1.      Za vzgojo sadik je potrebno dosti svetlobe!  Okenska polica načeloma za vzgojo zelo kvalitetnih sadik ne zadostuje, saj svetloba prihaja le z ene strani, ne z vseh kot na primer v rastlinjaku. Torej svetlobe ni toliko kot bi si želeli, ampak se vseeno da. Kasneje sejemo, daljši so dnevi, več svetlobe ima sadika in lahko pričakujemo boljšo kvaliteto. 

2.      Hkrati s premalo svetlobe (na okenski polici)  in previsoko temperaturo pride do »pretegnjenih« in šibkih rastlin. Rastline so namreč navajene, da sta temperatura in svetloba usklajeni.  Torej, ko je sončen dan so visoke temperature, ko je oblačno, nekoliko nižje, ter ponoči najnižje.  Če imamo malo svetlobe in temperature nad 22 °C ali celo višje, če so sadike nad radiatorjem, potem se sadike pretegnejo in je kvaliteta sadik DOSTI SLABŠA.

3.      Če prehitro sejemo, bo prej ali slej potrebno presaditi sadike za več prostora. Predolgo zadrževanje na okenski polici z malo svetlobe sadike zelo »utruja«.  Torej presadimo rastline ven, v rastlinjak ali jih pokrijemo s kopreno. Ampak če to naredimo prehitro, torej v začetku aprila, ko so še nizke temperature, so to spet zelo veliki stresi za rastlino. TUDI ČE JE V RASTLINJAKU!  Rastlinjak zadrži le največ 2 stopinji višjo temperaturo, koprena pa 2–4 stopinje, odvisno od debeline.  Ampak ob nizkih nočnih temperaturah, je to vseeno prenizko za papriko in paradižnik, saj se jim ob temperaturi pod 15 °C rast ustavi, pod 5 °C pa je že velik stres za rastlino. 

Pripravki Growissimo lahko stres oblažijo in zelo pomagajo rastlini ampak ne morejo izničiti slabih pogojev pri sadikah, zato je potrebno, da se držimo smernic.

Z vzgojo sadik lahko pričnemo v drugi polovici februarja. To je ustrezen čas za vzgojo jajčevcev, spomladanskih sort solat, peteršilj (list), zelene, brokolija, cvetače, zgodnjega zelja, blitve. Tudi, če vzgajamo čebulo iz semena je primeren čas za setev okoli sredine februarja.

Kakšen naj bo prostor za vzgojo sadik?

Zagotovi primerno temperaturo in dovolj svetlobe.

Najbolje je torej vzgajati sadike v ogrevanem rastlinjaku ali zimskem vrtu. Ker pa se za večino vrtičkarjev ne splača ogrevati rastlinjaka za sadike, se lahko znajdemo na drugačen način. Lahko uporabimo LED-luči ali namenske luči za vzgojo sadik. Te so optimalne, saj se ne pregrevajo. Je pa res da so malce dražje. Sami pri sebi moramo vedeti, ali nam je ta investicija vredna ali ne. Sadike nam bodo zagotovo hvaležne, finančno gledano se glede na pridelek to ne splača, za nekatere pa je lasten pridelek neprecenljiv. 😊

Kakšne naj bodo torej temperature za vzgojo sadik?

Solata ima raje nižje temperature, zato pri vzgoji sadik pazimo, da je temperatura med 15–20 °C. Solata pri višjih temperaturah (okoli 24 °C) preneha kaliti. Zato je bolje, da je v hladnejšem prostoru, kot pa nekje na toplem. Ko razvije solata prve liste jo prestavimo v hladnejši prostor (8–12 °C). Sobne temperature in višje od sobnih so absolutno previsoke, če je malo svetlobe!

Zelje, cvetača in brokoli imajo radi pri kaljenju med 18 in 22°C, kasneje pa nekoliko nižje temperature med 14 in 18 °C.

Plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, kumare ...): zanje je optimalno, če je pri kaljenju temperatura med 25–27 °C, takrat bodo semena vzklila v 10 dneh. Lahko pa vzgajamo tudi pri nižjih temperaturah (18–22 °C), tudi takrat bodo semena vzklila, le čas klitja bo daljši, tudi do 3 tedne.

POZOR! Če pri kaljenju plodovk nimaš optimalne temperature ampak sobno, to vodi v daljši čas klitja in nižjo kaljivost!  

Pri papriki lahko pričakujemo pri optimalnih temperaturah 80–95 % kaljivost, pri sobni temperaturi pa samo 60–80 % kaljivost! 

Pri paradižniku lahko pričakujemo pri optimalnih temperaturah 90–95 % kaljivost, pri sobni temperaturi pa samo 75–90% kaljivost! 

Tudi če je seme profesionalno, ne more kaliti 95 % ob neustreznih pogojih!

POZOR! Po tem ko je sadika zunaj, je NUJNO da se temperatura ohladi na sobno, saj se ob malo svetlobe lahko sadike hitro pretegnejo. Torej eno je temperatura za kaljenje, drugo je temperatura za vzgojo sadik. Kaljenje lahko poteka tudi v temnem prostoru, ki ga segrejemo, ampak takoj ko vznikne prva sadika, moramo plošče prestaviti na svetlobo in nižjo temperaturo!

Ko pa rastlina razvije 2–3 liste, pa damo sadike še na hladneje (15–18 °C). Preden presadimo sadike na prosto jih obvezno utrjujemo nekaj dni do enega tedna.

POZOR! Bučke, kumare in lubenice rabijo dosti manj časa za vzgojo sadik kot paprika in paradižnik, zato jih ne sejemo pred aprilom!

Na kaj moram biti pozoren pri vzgoji sadik?

Vsekakor je pomemben substrat, ki ga izbereš za svoje seme. Ta mora biti dovolj vlažen in zračen, da bo seme imelo optimalen začetek. Pri setvi se zna zgoditi, da potisnemo majhno seme pregloboko v lonček ter ga prekrijemo s predebelo vrhnjo plastjo substrata. Takšno seme bo porabilo preveč energije za preboj, lahko se tudi zgodi, da sploh ne bo prišlo ven. Pa je lahko bilo seme še tako kakovostno. Zato je pomembno, da pri setvi res seme le na tanko prekrijemo s substratom in malce pritisnemo.

Prav tako je pomembno, da ne zalivamo preveč, saj lahko pride do gnilobe oz. plesni. Najbolje je uporabiti pršilko, s katero ravno prav namočimo substrat. Poskrbimo, da je substrat ves čas primerno vlažen. Mora pa biti vlaga po celotni globini, torej preverimo, če je dno tudi vlažno.

Direktna setev

Kdaj je pravi čas za direktno setev?

Je to februar, marec? Mogoče, ampak kar je najpomembnejše je temperatura tal. Ker se tla segrevajo počasneje kot zrak je včasih bolje počakati kak dan, kot pa da hitimo in si delamo škodo. Posledice bomo namreč občutili skozi vso sezono.

Kdaj pa je optimalna temperatura za setev?

Odvisno od vrtnine. Solate imajo raje hladnejšo zemljo, zato zanje zadostuje temperatura tal okoli 5 °C. Takrat kalijo tudi spomladanski česen, grah. Tudi zgodnje korenje lahko neposredno sejemo na prosto. Zaradi nižjih nočnih temperatur je pomembno, da zaščitimo vrt s kopreno.

Kako pa vem, kolikšna je temperatura tal?

ARSO ima vedno aktualne meritve na voljo tukaj: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/

Kaj pa če imam rastlinjak?

Res je, da služi rastlinjak zaščiti našim vrtninam, kljub temu pa so tla še vedno hladna. Zato tudi tukaj ni odveč previdnost. Načeloma velja, da lahko v rastlinjaku pričnemo s setvijo kakih 20 dni prej kot na vrtu. V neogrevan rastlinjak lahko v februarju posadimo mlad česen in čebulo. Posejemo pa mesečno redkvico, špinačo, pa tudi grah. Tudi sadike solate posadimo v rastlinjak v februarju.

Pri rastlinjaku pazimo na pravilno zalivanje in prezračevanje, saj se temperatura v rastlinjaku hitro dvigne nad 20 °C. Pomembno je, da zračimo v sončnih, toplih dneh. Čez dan imamo rastlinjak odprt, po 16. uri pa ga zapremo. Zakaj je potrebno zračenje? V nasprotnem primeru se zadržuje vlaga, kar pa lahko privede do razvoja plesni in drugih bolezni.

Te zanima, katerim napakam se je še dobro izogniti pri vzgoji sadik? Potem moraš obvezno prebrati še naš blog: Najpogostejše napake pri vzgoji sadik in kako se jim izogniti

Zaključek

Pri vzgoji rastlin se potrpežljivost vedno obrestuje. Če želimo močne, zdrave in odporne rastline, je ključno, da jim zagotovimo optimalne pogoje že od samega začetka. Prehitra setev lahko povzroči težave, ki jih kasneje težko rešimo – pretegnjene, šibke rastline so bolj dovzetne za bolezni in manj rodovitne.

Zato je bolje počakati na pravi trenutek, upoštevati naravne cikle in slediti preverjenim praksam setve. Tako bomo nagrajeni z obilnim in kakovostnim pridelkom, ki nam bo v veselje skozi celo sezono.

Naj bo letošnja vrtnarska sezona tvoja najboljša doslej! 🌱💚