7 hitro rastočih rastlin, ki jih posadi v jeseni za bogat pridelek

Katere so hitro rastoče rastline, ki jih boš lahko obiral že po 50 dneh?

Hladno obdobje prinaša za seboj rastline, ki jih lahko še kako uživamo v naših vrtičkih, še posebej pa v kuhinji. 

Sejanje in sajenje hitro rastočih rastlin nam bo omogočilo, da rastlina zraste v odraslo bilko še preden stisne mraz.  Prvo pozebo načeloma pričakujemo konec oktobra, začetek novembra (odvisno tudi od naše lege) – zato je sedaj pravšnji čas, da poskrbimo za svoj jesensko-zimski pridelek. 

 

Naše najljubše rastline, ki jih pridelujemo za jesen so: kitajsko zelje, drobnjak, ohrovt, redkvice, špinača, rukola, solata (na koncu pa te čaka še ena BONUS vrtnina ;) )

Kitajsko zelje

Kitajsko zelje je prava poslastica med križnicami, saj raste hitro, je nežnega okusa in vsestransko uporabno v kuhinji. Posebej dobro se obnese v jesenskem času, ko so temperature nižje – takrat razvije čvrste, sočne glave brez večjih težav s škodljivci.

Setev lahko opravimo konec poletja ali zgodaj jeseni, saj rastlina do polne zrelosti potrebuje le 50–70 dni. Mlajše liste pa lahko obiramo že prej, podobno kot pri solati. Najraje ima rodovitna, rahla tla in stalno vlago, zato je ob suši priporočljivo redno zalivanje.

Kitajsko zelje lahko pobiramo še pozno v jeseni, ob blažjih zimah pa celo zdrži na gredi pod zimsko zaščito. V kuhinji ga lahko uporabimo surovega v solatah, dušenega kot prilogo, v juhah ipd.

Drobnjak

Drobnjak ni le enostaven za gojenje, ampak tudi odličen spremljevalec drugim listnatim rastlinam hladne sezone. V vrtu igra dvojno vlogo: privablja koristne žuželke (npr. opraševalce) in hkrati odvrača številne škodljivce, kot so uši in korenjeva muha.

Z obiranjem drobnjaka lahko začneš že približno 30 dni po sajenju sadik ali 60 dni po setvi s semenom.

 

Najlepše pri tej rastlini je, da lahko liste redno režeš skozi celo sezono – vse do prve močne slane, ko nadzemni del odmre. Nič hudega, saj je drobnjak trajnica: spomladi bo znova pognal in razveseljeval z aromo in svežino leto za letom.

Ohrovt

 

 

Hranljiva zelenjava za hladne dni. 

Ohrovt je dvoletnica, kar pomeni, da lahko na vrtu uspeva do dve leti, preden gre v seme. Kot prava križnica najbolje uspeva v hladnem delu sezone. Ko se temperature spustijo, mu rahla slana celo koristi – listi postanejo mehkejši, slajši in okusnejši.

Približno 50–55 dni po sajenju lahko začneš z obiranjem prvih listov. Najbolj primerni so takrat, ko dosežejo velikost tvoje dlani. Redno obiranje, vsaj enkrat tedensko, spodbuja rastlino, da nenehno razvija nove, zdrave liste. Tako boš imel svež ohrovt na voljo skozi dolgo obdobje hladne sezone.

Redkev

Redkvice, podobno kot kitajsko zelje in ohrovt, sodijo med križnice, ki imajo rade hladnejše vreme. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 5 in 20 °C, zato jih sejemo spomladi in jeseni.

Mi smo redkev posejali kar ob kitajskem zelju, a ako kot druge kapusnice je tudi te našel bolhač in preluknjal njihovo mlado listje. Sicer si odrasla rastlina opomore in proizvede lepe korene. 

Večina sort je pripravljena za pobiranje približno 45 dni po setvi, posebna sorta francoski zajtrk pa dozori že v samo 28 dneh – ena najhitrejših vrtnin na našem vrtu!

Medtem ko čakaš na oblikovanje korenov, lahko uživaš tudi v mladih, nežnih listih redkvice, ki so polni vitaminov in odlični za solate ali hitre prigrizke. Res prava oblika domače “fast food” zelenjave. 

Špinača – kraljica hladne sezone

Špinača obožuje hladno vreme. Njene idealne temperature so med 7,2 °C in 23,9 °C, najbolje pa uspeva, ko dnevne temperature ne presežejo 20 °C. Če jo med rastjo ujame rahla slana, ni razloga za skrb – brez težav jo prenese, listi pa ostanejo nežni in polni hranil.

Iz semen raste zelo hitro: do polne zrelosti potrebuje le 40–45 dni, a prve mlade liste, t. i. “baby špinačo”, lahko začneš pobirati že po 25–30 dneh, odvisno od izbrane sorte. Redno obiranje spodbuja rastlino, da razvija nove liste, zato si lahko zagotoviš stalno zalogo sveže špinače skozi več tednov.

 

Bonus: Špinača je bogata z železom, vitaminom K in antioksidanti – zato je odlična izbira za zdravje, energijo in okusne jedi.
Špinača Eland
Špinača Eland
Špinača Eland
Špinača Eland

Špinača Eland

1,99 €

Količina
Preberi več

Rukola

Rukola najbolje uspeva v hladnem delu sezone, ko so temperature nad lediščem in pod 24 °C. Čeprav ni posebej izbirčna, je prava zvezda med listnatimi rastlinami – rodi vse do prve resnejše zmrzali. S pravo zaščito (npr. zimsko prekrivko) jo lahko pobiramo skoraj do konca novembra.

Ni naključje, da jo v angleščini imenujejo rocket – ne le zaradi okusa, temveč tudi zato, ker resnično izjemno hitro raste (kot raketa). Prve mlade liste lahko začneš obirati že 30–45 dni po setvi, zrele liste pa približno po šestih tednih. Redno obiranje spodbuja rastlino, da razvija vedno nove liste.

Poleg tega je rukola prava super zelenjava: bogata je z vitamini A, C in K ter mineralom kalcijem, zato krepi kosti, imunski sistem in hkrati poskrbi za tisti značilen pikanten okus, ki popestri solate, sendviče in testenine. 

Zimska solata

Že sedaj lahko posejemo solato, primerno za jesensko setev. Če želimo hitrejši pridelek, pa lahko preprosto kupimo sadike in jih presadimo na gredo – tako bomo sveže liste pobirali še prej.

Za hladnejše dni je odlična izbira predvsem endivija, ki dobro prenaša nižje temperature. Poznamo več sort – rumeno, zeleno in kodrolistno – vse pa so primerne za jesensko in celo zimsko solatno gredo. Na našem vrtu smo jih že zasadili in nestrpno pričakujemo bogato bero. 

 

Endivija je poleg tega tudi zelo hranljiva: vsebuje veliko vlaknin, vitaminov A, C in K ter minerale, ki krepijo odpornost – ravno prav, ko pride hladnejši del leta. 

🌿 Zakaj sejati za hladne dni?

  1. Izkoristiš čas – vrt nikoli ni čisto prazen, saj lahko prideluješ tudi zunaj glavne sezone.
  2. Manj plevela in škodljivcev – pri nižjih temperaturah imaš veliko manj težav z ušmi, bolhači, polži.
  3. Ni vročinskega stresa – rastline rastejo počasneje, a enakomerneje.
  4. Hrana čez zimo – sveža solata, motovilec, špinača ali ohrovt so čez zimo prava redkost in dragocenost, z to pa moramo poskrbeti ZDAJ.

Smo rekli 7 rastlin? No, tukaj je še en bonus ;)

Blitva je ena tistih rastlin, ki jih je skoraj škoda izpustiti z vrta. Ne le, da je nezahtevna za gojenje, tudi zelo dobro prenaša hladnejše vreme. Če jo posejemo zgodaj jeseni, nas bo razveseljevala z mladimi listi še pozno v sezoni, ob blagi zimi pa celo čez zimske mesece.

Za optimalno rast blitva potrebuje rodovitna tla in redno zalivanje, saj tako razvije mehke in sočne liste. Pobirati jo začnemo že, ko so listi veliki približno za eno dlan, ob rednem obiranju pa rastlina stalno odganja nove poganjke.

 

Poleg vsestranske uporabe v kuhinji – od juh in enolončnic do testenin, pit in prilog – je blitva tudi prava zakladnica hranil. Bogata je z vitaminom K, železom in vlakninami, zato je odlična za krepitev telesa v hladnejšem delu leta.

👉 Če si želiš vrtnino, ki prinaša obilen pridelek, dolgo sezono in malo dela, potem je blitva gotovo prava izbira za jesenske grede. 

Blitva Charsano
Blitva Charsano
Blitva Charsano
Blitva Charsano
Blitva Charsano

Blitva Charsano

1,99 €

Profesionalno seme blitve Charsano zagotavlja pridelavo močnih, mesnatih listov s širokimi, hrustljavimi stebli, ki so bogatega okusa in izjemno hranljivi. Sorta se odlikuje po visoki odpornosti, dolgem obdobju pobiranja in odlični odpornosti na vročino ter mraz. Primerna je za svežo uporabo, kuhanje, dušenje in zamrzovanje. 

Količina

September je novi maj

Samo zato, ker se poslavlja poletje, še ne pomeni, da bodo naše grede samevale. Jesen ponuja ogromno priložnosti za svež pridelek – od listnatih zelenjav do korenovk in hitrih posevkov. Kot radi rečemo, september je novi maj: čas za nov začetek in nove okuse na krožniku.

Zato zavihajmo rokave, posejmo nekaj vrst hitrorastočih rastlin in uživajmo v obilju vrta tudi v hladnejših dneh. Jesen je lahko prav tako zelena, barvita in okusna kot pomlad – če ji damo priložnost.