Jagode so zelo priljubljeno sadje in škoda je za njihovo pridelavo ne nameniti vsaj delček domačega vrta. Je pa za uspešno pridelavo potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil, čeprav v naravi gozdne jagode odlično uspevajo brez človekove oskrbe.
Lahko sadiš enkrat rodne ali večkrat rodne jagode. Za enkrat rodne jagode se boš odločil/a v primeru, če želiš nabrati večjo količino plodov v krajšem času. Mogoče za jagodno marmelado. Vsekakor pa lahko posadiš ob tem še vsaj nekaj večkrat rodnih jagod, da boš do pozne jeseni užival/a okusne, sveže in sočne jagode.
Priprava grede za sajenje.
Zagotovo želiš, da bodo jagode čim bolje uspevale, zato moraš paziti, da jih ne posadiš za plodovkami – paradižnikom, papriko, kumaricami in tudi krompir kot predhodnik jim ne odgovarja. Zelo pa jim odgovarja bližina česna. Dobri sosedje jagodam so še špinača, čebula, por, solata in fižol.
Ker jagode rastejo več let, je potrebno gredo dobro pognojiti, da bo zaloga potrebnih hranil zadoščala za ves čas rasti jagod. Najbolje z zrelim kompostom, ki počasi sprošča hranila, ki so jagodam na voljo ne samo prvo leto, ampak do konca njihove rasti, tudi tri leta.
Najbolje je, če pripraviš gredo na vrhu široko vsaj 0,7 m za dve vrsti jagod ali vsaj 0,4 m široko za eno vrsto jagod in visoko do 0,25 m, da se v primeru deževnega vremena lahko voda odceja. Jagodam ne odgovarjajo premokra tla, posebej v zelo vročih dneh.
Kaj je treba upoštevati pri izbiri sorte in vrste sadik?
Na trgu je veliko sort jagod, ki se med sabo razlikujejo glede odpornosti na bolezni, glede zgodnosti, aromatičnosti in tudi rodnosti. Poleg tega so nekatere sorte posebej primerne za gojenje v rastlinjakih, nekaterim pa odgovarja oboje, tako rastlinjak, kot tudi vrt na prostem. Vsekakor si vrtnarji želimo najboljšo kombinacijo teh lastnosti. Vse potrebne informacije o posamezni sorti so na voljo pri ponudnikih sadik jagod.
Glede vrste sadik pa imaš na voljo frigo sadike (zamrznjene) in sadike jagod, ki so bile vzgojene v lončkih. Frigo sadike začnejo hitreje rasti, saj so do sajenja zamrznjene in ko jih posadimo dobijo signal, da je konec zime in začnejo takoj intenzivno rasti. Sadike, ki so bile vzgojene v lončkih, pa potrebujejo več časa, da se dobro ukoreninijo.
Sadike si lahko vzgojiš tudi sam/a, če dovoliš, da se vitice ukoreninijo. Vendar je praksa pokazala, da je rodnost teh sadik bistveno nižja od kupljenih sadik.
Kdaj saditi?
Spomladanske zasaditve jagod lahko izvedeš že od sredine marca in vse do sredine aprila. Dobro je, če jagode posadiš pred aprilskim deževjem. Tako se bodo dobro ukoreninile, pa tudi prepozen bi lahko bil s sajenjem, če moraš zaradi dežja čakati, da se tla ponovno dovolj osušijo.
Druga možnost so pozno poletne zasaditve. Saditi lahko začneš že konec julija. Nekateri avtorji priporočajo sajenje od sredine avgusta naprej, vendar je praksa pokazala, da se v primeru hladne in mokre jeseni in zgodnje zime prepozno posajene sadike jagod ne morejo dovolj razviti za uspešno prezimovanje.
Pri spomladanski zasaditvi imaš pridelek jagod že prvo leto, pri pozno poletni zasaditvi pa bo prvo obiranje naslednjo pomlad. Nekaj pridelka je lahko že prvo leto, vendar moraš prve cvetove odstraniti, da se sadike dobro ukoreninijo. Samo tako bodo dovolj razvite, da jih boš lahko obiral/a več let.
Polaganje zastirke
Zastirka v jagodah ima vsaj tri prednosti. Prva je ta, da zastirka ohranja vlago, poleg tega pa zaščiti plodove, da se ne umažejo z zemljo. Tretja prednost zastirke pa je ta, da preprečuje rast plevelom. Kot zastirko lahko uporabiš različne organske materiale, kot so slama ali seno. Sveža trava ni priporočljiva, ker poveča tveganje za nastanek bolezni.
Zastirko iz organskih materialov je treba vsako leto znova obnoviti, prav tako jo lahko voda v primeru močnega deževja odnese. Poleg tega ta zastirka ni tako učinkovita pri preprečevanju rasti plevelom.
Lahko pa uporabiš folijo. Folija je vsekakor manj primerna z vidika varovanja okolja, je pa učinkovitejša od vseh organskih zastirk. Če razmišljaš o uporabi folije, potem uporabi takšno, ki je razgradljiva.
Zavedati se moraš, da bo uporaba organskih zastirk zahtevala več časa. Več oskrbe bo potrebno, tudi polžem bolje ustreza zastirka iz naravnih materialov. Uporaba folije pa ti lahko prinese nekaj slabe vesti v zameno za nekaj udobja.
Bolezni in škodljivci na jagodah
Jagode ob pravilnem gnojenju, zalivanju in predvsem zračenju, če jih gojiš v rastlinjaku, niso preveč problematične glede bolezni in tudi glede škodljivcev. V določenih letih, ko so za razvoj bolezni ali škodljivcev posebej ugodni pogoji, pa te lahko doletijo tudi večje težave.
Od bolezni se lahko pojavita rdeča ali bela listna pegavost. V obeh primerih se zmanjša listna površina, kar ob zelo močnem napadu lahko vpliva na manj izrazit okus plodov.
Pojavi se lahko tudi pepelasta plesen, ki se iz listov in cvetnih listov razširi tudi na plodove in tako močno zmanjša pridelek.
Siva plesen se ob obilici vlage najprej pojavi na odmrlih delih rastlin in se lahko razširi na vse dele rastline. Tudi na plodove. Zato je dobro pred sajenjem jagod z grede odstraniti vse odmrle dele rastlin, ki so rasle na gredi pred jagodami.
Za uspešno preprečevanje vseh bolezni je poleg rednega zračenja zelo dobro skrbeti, da imajo rastline razvito naravno odpornost. To dosežemo z redno uporabo naravnih pripravkov Growissimo.
Od škodljivcev so poleg polžev najbolj nadležne listne uši. Zato je treba sadike redno pregledovati in ob pojavu prvih uši ukrepati. V paketu Growissimo imaš za ta namen pripravljen pripravek Anti insekt.
Proti polžem pa je najbolje uporabiti naravne pripravke na osnovi železovega fosfata, ki so zelo učinkoviti in obenem služijo kot gnojilo.
Oskrba jagod
Pri obeh vrstah jagod, enkrat in večkrat rodnih je pomembno, da sproti odstranjuješ vitice. Tako sadikam ohranjaš vitalnost in obenem dosežeš, da se poveča pridelek. Vsako leto spomladi pravočasno jagode očistiš. Odstraniš vse stare poganjke in liste, da jagode poženejo na novo.
Glede zalivanja moraš vedeti, da malo več zalivamo do zorenja prvih plodov. Ko se začnejo prve jagode barvati, pazi, da ne zalivaš preveč, saj bodo jagode ob premočnem zalivanju skoraj brez okusa. Prav tako ne smeš zalivati ob največji vročini. V tem primeru obstaja veliko tveganje za razvoj koreninske gnilobe.
Tudi glede obiranja ne pozabi, da bodo jagode okusnejše in tudi dlje časa bodo vzdržale v hladilniku, če jih pobereš, ko so hladne. Torej vsaj do desete ure.
Če upoštevaš teh nekaj osnovnih pravil, ti bodo jagode zelo hvaležne in te bodo bogato obdarile z obilico svežih, dišečih in nadvse okusnih plodov.