Kaj počnemo na vrtu oktobra

Najpomembnejša vrtna opravila v mesecu

Najbolj znana oktobrska vrtnina je definitivno BUČA, a če bi jo začeli pridelovati šele oktobra, bi si za noč čarovnic bore malo lahko začeli z njo. 😊 Da bomo lahko izrezovali buče v oktobru, smo morali o njih razmišljati že poleti. Tako pač je, naš cikel pridelave zelenjave. Tu ni kampanjskega dela, vnaprej si lepo začrtamo, splaniramo in potem dobesedno samo žanjemo. 😊Se ti dobra organizacija pri vrtu obrestuje tudi na drugih področjih tvojega življenja?

Kaj sejemo in sadimo oktobra?

Če še nismo posadili čebulo (iz čebulčka – za seme smo malce prepozni), je sedaj čas zanjo. Čebula bo prezimila in z dvigovanjem temperatur naslednje leto nadaljevala s svojo rastjo. Pobiramo jo aprila kot mlado čebulo. Vrtnina, s katero je dobro, da malce počakamo in je ne sadimo septembra, je definitivno česen. Nič ne bo narobe, tudi če počakamo do novembra, saj ne želimo, da bi topli dnevi v oktobru spodbudili njegovo rast. V tem primeru bi rastlina dobila signal, da razvija liste, namesto koreninski sestav. Tega pa si za prezimovanje ne želimo. Pri sajenju pazimo, da stroke potisnemo dovolj globoko. V kolikor nimamo svojega česna, je najbolje, da kupimo biološki česen v trgovini. Za naslednje leto, pa tega več ne bo treba, saj bomo shranili svoj lasten česen. 😊

Ne pozabimo na grah. Tudi grah je treba dati v zemljo. Sicer ga ne bomo uživali v tem letu, bomo pa poskrbeli, da bo rastlina razvila močne korenine in ko bodo temperature postopoma višje, se bo prebudil iz zimskega spanca in pognal. Ker grah bogati zemljo z dušikom, ga lahko sadimo npr. na mestu, kjer smo čez leto imeli plodovke. Zemlja na tistem mestu je kar izčrpana in grah oz. druge stročnice bodo lepo obnovile zemlje in pripravili za naslednje kulture. Edina izjema je, če si to zemljo predhodno močno pognojil ali uporabil veliko komposta, potem je bolje na to mesto, dati katero drugo zelenjavo, kajti grah ne mara preveč dušika. Grah lahko sejemo tudi po kapusnicah (brokoli, zelje) ali korenvkah, solatah. 

 

Ko bodo temperature padle, primerno zaščitimo grede z zimsko kopreno, ki bo zaščitila tvoje vrtnine pred mrazom. 

Kaj še sejemo v mesecu čarovnic?

Sejemo motovilec, zimsko solato (endivijo), radič, špinačo. Kot smo že v prejšnjih blogih napisali, špinača dobi prav poseben sladkast okus, ko temperature padejo. Tako, da je sedaj pravi čas, da poskrbimo še za setev špinače. Tudi blitvo še lahko posejemo. 

 

Pridelek, ki je še na gredah pa postopoma pobiramo. Na vrtu imamo mogoče še nekaj glav zelja, por, peteršilj, blitvo. Pobiramo sproti, kot porabimo, ali pa se odločimo za shranjevanje (zamrzovanje). Sedaj je pa res skrajni čas, da pospravimo plodovke oziroma njihove ostanke in pričnemo pripravljati zemljo za zimski počitek. Kar radi svetujemo vrtičkarjem je, da nikoli ne spraznijo grede v celoti. Naj ostanejo korenine od vrtnin, da bodo tudi živali imele nekaj hrane. Tako skrbimo za pravo simbiozo v naši zemlji.

Kaj se dogaja na našem vrtu oktobra?

Vrt se postopoma spreminja iz poletne bujnosti v jesensko skromnost. Ampak glede na to, da smo izkoristili samo nekaj gredic in se trudili, da bomo na manjšem koščku zemlje pridelali karseda veliko zelenjave, so naše grede res bujne. Rdeče in belo zelje se lepo razvijata, tudi repa že kaže svoja ramena. Nekaj brokolija smo že odrezali in uporabili za pripravo domačih jedi. Cvetača pa potrebuje še nekaj časa. Sproti obiramo solato, špinačo in blitvo. Posejali smo še solatni miks in motovilec. Na vrtu pa bo prezimil naš kodrolistni ohrovt, ki je kultura, ki jo lahko imamo na vrtu kar dve leti. V naslednjih dneh bomo pospravili paradižnik, solatne kumare, sončnice, fižol. In tako naredili mesto še za zadnjo setev, sajenje zelenjave. 

Tiste predele, ki jih ne bomo uporabljali čez zimo, pa bomo dali v zimsko spanje in poskrbeli za zeleno gnojenje. 

Posebnost letošnjega vrta je, da je tudi jesen polna rožic. Poleg že obstoječih trajnic, ki jih je babica imela posajene in se še vedno bohotijo v svojih barvah, smo dodali še nekaj dvobarvnih mačeh, ki delujejo prav osvežilno med vsem zelenjem na gredah. 

Poleg tega smo se poigrali tudi z barvno kombinacijo zelja (izmenična zasaditev rdeče in belega zelja). Ta rdeča nit se plete nekako od samega začetka sezone in poskrbi za določeno dinamičnost na vrtu. Vrt je prostor, kjer smo lahko kreativni in se prepustimo. Četudi včasih mislimo, da se moramo zaradi določenih zakonitosti (dobri, slabi sosedje ipd.), držati zasaditev in pravil kot pijanec plota. :)

Zdaj je primeren čas za zlaganje komposta

Četudi se je oktober pričel z dokaj nizkimi temperaturami, pa se obetajo še toplejši dnevi, ki bodo primerni za zlaganje komposta. Pomembno je, da so temperature okoli 18 °C in da izberemo dan po možnosti brez vetra, da  bo manjša izguba hranil.

 

Poznaš kompostiranje z dvema ločenima prostoroma (dvoprekatni kompostniki)? Poleti v enem zbiraš organske odpadke, jeseni pa v drugem zložiš kompost. Poleti je bilo pomembno, da smo ohranjali kompost ravno prav vlažen. Ne presuh in ne premoker. V primeru, da je bil premoker, je potrebno dodati kakšno suho sestavino (npr. pepel, časopis …), da preprečimo gnitje. Priskrbimo si hlevski gnoj, slamo, seno, kup listja in podlogo, kamor izpraznimo organski material od poletja. 

Pričnemo z zlaganjem. Na dno položimo nekaj vejevja, nato organski material od poletja, plast gnoja, listja in ponovimo. Če je masa premokra dodamo pepel, staro zemljo iz vrta. Če pa je presuh, pa ga sproti zalivamo z vodo, ki je lahko obogatena z namočenimi koprivami ali deteljo. Kompost naj bo visok med 150 in 200 cm, sicer se zaradi prevelike teže iz spodnjih plasti iztisne zrak in celotna masa prične gniti.

Kompost zložimo tako, da je vrh višji, tako da lahko v primeru padavin odteka voda. Na vrh pa damo slamo, smrečje, da prav tako preprečimo neposredno namakanje komposta. Pomembno je, da sproti spremljamo stanje našega komposta. Če zaudarja in smrdi po gnilem, pomeni, da so namesto koristnih mikroorganizmov v naš kup prišli organizmi, ki spodbujajo gnitje. Tega si pa zagotovo ne želimo, saj si na koncu z gnilo maso ne moremo več nič pomagati. Zato je res pomembno, da kompost sproti zračimo. To naredimo z vilami – rahlo ga premešamo.

Kako vemo, da imamo zrel kompost?

Ko je kompost podoben gozdni zemlji, ko ima vonj in izgled gozdne zemlje. In predvsem, ko je poln deževnikov, ki pridno razgrajujejo organsko snov. Pred uporabo je kompost dobro presejati, še nerazkrojen material pa lahko vrnemo nazaj na kompostni kup, da se razkroji do konca.

Ali bom lahko kompost uporabil takoj spomladi?

Zrel kompost lahko uporabiš pred vsako setvijo, ne glede na letni čas. Ni pa smiselno, da ga za spomladansko setev potrosiš že jeseni.  

Lahko pa uporabiš tudi drugačen način kompostiranja – moderen, a hkrati starodoben način 😊

Imenuje se Bokashi kompostiranje. Gre za ločevanje biološkega odpada v posebne hermetično zaprte posode. Organski odpad smo sproti odcejali, tako, da shranjena masa ni bila premokra in ni pričela gniti. Se pa zaradi dodajanja selekcioniranih mikroorganizmov spodbuja fermentacija. Pri tem uporabiš najbolje kar 2 posodi. Ko je ena napolnjena, tisto zapremo in vsaj 14 dni pustimo mirovati. Sproti polnimo in odcejamo drugo posodo. Nato odpadke po cca 2-3 tednih vržemo kar v kompost.

Tako smo delali na naši visoki gredi, ko smo v njej še pridelovali zelenjavo. Ko smo pospravili visoko gredo, pa smo te odcejene in odležane, fermentirane organske odpadke zakopali neposredno v preostalo zemljo na visoki gredi. Ker gre za res močno koncentrirano snov je priporočljivo vsaj 14 dni počakati do naslednje zasaditve vrtnin, saj bi se lahko ožgale. No, po 14 dneh smo pregledali in snov se je res lepo razkrajala, po 1 mesecu je bilo komaj še zaznati kake organske odpadke.

Zanimivost tega zbiranja odpadkov in fermentacije je, da se lahko v te posode odlagajo tudi manjši koščki mesa, kosti, bananini olupki (uživamo samo biološke banane), citrusi in še kakšna zadeva, ki v običajnem kompostu naj ne bi imela svojega mesta. 

Še ena zanimivost takega kompostiranja. Tekočina, ki smo jo dobili od odcejanja bioloških odpadkov, je primerna za čiščenje odtokov in v manjši koncentraciji tudi za gnojenje sobnih rastlin. 😊

Seveda lasten kompost ni obvezen pri vrtnarjenju in zagotovo pomeni kar nekaj dodatnega dela. Vendar ob sistematskemu pristopu lahko res na enostaven način pridelamo lasten kompost, ki nam bo zagotovil kakovosten začetek nove vrtnarske sezone. Te pa si seveda vsi želimo. Ne? 😉

Zaključek

Oktober je pokazal svoje zobe. Hitro je prekinil sezono bujnih paradižnikov. Vrtnarji smo imeli le nekaj dni, da smo poskrbeli za svoje pridelke, preden nam bi jih mraz uničil. Nekaj smo zamrznili, nekaj pokuhali, podarili sosedom. Verjamemo, da se vse zgodi z razlogom in da bodo naslednji toplejši dnevi spet vabili na vrt, kjer bomo lahko v miru pospravili vrtnine in posejali še vse, kar smo imeli v načrtih.