Najbolj znana oktobrska vrtnina je definitivno BUČA, a če bi jo začeli pridelovati šele oktobra, bi si za noč čarovnic bore malo lahko začeli z njo. 😊 Da bomo lahko izrezovali buče v oktobru, smo morali o njih razmišljati že poleti. Tako pač je, naš cikel pridelave zelenjave. Tu ni kampanjskega dela, vnaprej si lepo začrtamo, splaniramo in potem dobesedno samo žanjemo. 😊Se ti dobra organizacija pri vrtu obrestuje tudi na drugih področjih tvojega življenja?
Na naši kmetiji smo ravno dostavili večino ozimnic in sedaj je čas, da pospravimo tudi naše površine. Spraznili smo rastlinjake, kjer smo pridelovali paradižnik, papriko in ostalo zelenjavo in v rastlinjake posejali mešanico rastlin za zeleno gnojenje. V teh dneh pa bomo preorali še njive. Posejali bomo nekaj žit (pšenico in piro) in nekaj regenerativnih mešanic, ki so zelo koristne za zemljo. Tako poskrbimo, da se zemlja obogati s potrebnimi hranili in je pripravljena na pomladno setev oziroma počiva v kolobarju. Naše načelo je, da morajo biti vse površine pokrite, tudi kadar nismo posejali rastlin za pridelek.
Kaj sejemo in sadimo v oktobru?
To je čas, ko sadimo čebulo. Pobiramo jo aprila kot mlado čebulo. Sadimo tudi česen. Tudi zimsko solato in špinačo še lahko sejemo.
Pridelek, ki je še na gredah pa postopoma pobiramo. Na vrtu imamo mogoče še nekaj glav zelja, por, peteršilj, blitvo. Pobiramo sproti, kot porabimo, ali pa se odločimo za shranjevanje (zamrzovanje). Sedaj je pa res skrajni čas, da pospravimo plodovke oziroma njihove ostanke in pričnemo pripravljati zemljo za zimski počitek. Kar radi svetujemo vrtičkarjem je, da nikoli ne spraznijo grede v celoti. Naj ostanejo korenine od vrtnin, da bodo tudi živali imele nekaj hrane. Tako skrbimo za pravo simbiozo v naši zemlji.
Zdaj je primeren čas za zlaganje komposta
Sedaj, ko so še topli dnevi, je priporočljivo tudi zlaganje komposta. Pomembno je, da so temperature okoli 18 °C in da izberemo dan po možnosti brez vetra, da bo manjša izguba hranil.
Poznaš kompostiranje z dvema ločenima prostoroma (dvoprekatni kompostniki)? Poleti v enem zbiraš organske odpadke, jeseni pa v drugem zložiš kompost. Poleti je bilo pomembno, da smo ohranjali kompost ravno prav vlažen. Ne presuh in ne premoker. V primeru, da je bil premoker, je potrebno dodati kakšno suho sestavino (npr. pepel, časopis …), da preprečimo gnitje. Priskrbimo si hlevski gnoj, slamo, seno, kup listja in podlogo, kamor izpraznimo organski material od poletja.
Pričnemo z zlaganjem. Na dno položimo nekaj vejevja, nato organski material od poletja, plast gnoja, listja in ponovimo. Če je masa premokra dodamo pepel, staro zemljo iz vrta. Če pa je presuh, pa ga sproti zalivamo z vodo, ki je lahko obogatena z namočenimi koprivami ali deteljo. Kompost naj bo visok med 150 in 200 cm, sicer se zaradi prevelike teže iz spodnjih plasti iztisne zrak in celotna masa prične gniti.
Kompost zložimo tako, da je vrh višji, tako da lahko v primeru padavin odteka voda. Na vrh pa damo slamo, smrečje, da prav tako preprečimo neposredno namakanje komposta. Pomembno je, da sproti spremljamo stanje našega komposta. Če zaudarja in smrdi po gnilem, pomeni, da so namesto koristnih mikroorganizmov v naš kup prišli organizmi, ki spodbujajo gnitje. Tega si pa zagotovo ne želimo, saj si na koncu z gnilo maso ne moremo več nič pomagati. Zato je res pomembno, da kompost sproti zračimo. To naredimo z vilami – rahlo ga premešamo.
Kako vemo, da imamo zrel kompost?
Ko je kompost podoben gozdni zemlji, ko ima vonj in izgled gozdne zemlje. In predvsem, ko je poln deževnikov, ki pridno razgrajujejo organsko snov. Pred uporabo je kompost dobro presejati, še nerazkrojen material pa lahko vrnemo nazaj na kompostni kup, da se razkroji do konca.
Ali bom lahko kompost uporabil takoj spomladi?
Zrel kompost lahko uporabiš pred vsako setvijo, ne glede na letni čas. Ni pa smiselno, da ga za spomladansko setev potrosiš že jeseni.
Letos smo na manjši visoki gredi testirali še en drug način kompostiranja
Preizkusili smo Bokashi kompostiranje. Gre za ločevanje biološkega odpada v posebne hermetično zaprte posode. Organski odpad smo sproti odcejali, tako, da shranjena masa ni bila premokra in ni pričela gniti. Se je pa zaradi dodajanja selekcioniranih mikroorganizmov spodbujala fermentacija. Imeli smo 2 posodi. Ko je bila ena napolnjena, smo tisto zaprli in vsaj 14 dni pustili mirovati. Sproti smo polnili in odcejali drugo posodo. Nato smo odpadke po cca 2-3 tednih vrgli kar v kompost.
To smo delali, ko smo imeli gredo polne zelenjave. Ko smo pospravili visoko gredo, pa smo te odcejene in odležane, fermentirane organske odpadke zakopali neposredno v preostalo zemljo na visoki gredi. Ker gre za res močno koncentrirano snov je priporočljivo vsaj 14 dni počakati do naslednje zasaditve vrtnin, saj bi se lahko ožgale. No, po 14 dneh smo pregledali in snov se je res lepo razkrajala, po 1 mesecu je bilo komaj še zaznati kake organske odpadke.
Zanimivost tega zbiranja odpadkov in fermentacije je, da se lahko v te posode odlagajo tudi manjši koščki mesa, kosti, bananini olupki (uživamo samo biološke banane), citrusi in še kakšna zadeva, ki v običajnem kompostu naj ne bi imela svojega mesta.
Še ena zanimivost takega kompostiranja. Tekočina, ki smo jo dobili od odcejanja bioloških odpadkov, je primerna za čiščenje odtokov in v manjši koncentraciji tudi za gnojenje sobnih rastlin. 😊
Seveda lasten kompost ni obvezen pri vrtnarjenju in zagotovo pomeni kar nekaj dodatnega dela. Vendar ob sistematskemu pristopu lahko res na enostaven način pridelamo lasten kompost, ki nam bo zagotovil kakovosten začetek nove vrtnarske sezone. Te pa si seveda vsi želimo. Ne? 😉