Če je doslej veljalo, da se visoke grede postavljajo predvsem v tistih domovih , kjer primanjkuje površine za »pravi« vrt, pa se je ta trend v zadnjih letih obrnil. 😊
Vse več vidimo visokih gred tudi na večjih površinah, a zakaj je temu tako?
Visoke grede so – roko na srce – pravi trend. A zagotovo jih ljudje ne bi imeli (tudi če pogledamo stroškovno), če ne bi bili z zadovoljni z njihovo učinkovitostjo.
Pa poglejmo …
PREDNOSTI
- Visoke grede ali dvignjene grede so super za samo dostopnost zelenjave, ker se pri delu ni potrebno sklanjati. Lažje jo obdelujemo iz katere koli strani (če imamo okoli in okoli seveda prosto). Alternativa bi bila tudi recimo podolgovata gredica, kjer bi tudi lahko dostopali brez težav do svoje zelenjave.
- Zemlja v visokih gredah je (z malo truda) lahko res kakovostna. Ker v visoki gredi pripravimo odlične pogoje za rast zelenjave, lahko vsaj 5–6 let samo sejemo ali sadimo in pobiramo zelenjavo.
- Tvoj pridelek ni odvisen od tal, kjer je greda postavljena. Visoka greda omogoča pridelavo zelenjave tudi na slabih tleh ali celo na prostoru, kjer ni zemlje. Predvsem ilovnata tla niso primerna za vrtnarjenje oziroma je to precej oteženo, saj ob večjih nalivih voda zastaja in ne odteka, za rastline – predvsem tiste, ki ne marajo veliko vode – pa se lahko konča pogubno.
- Ker se zemlja v visoki gredi prej ogreje kot sama tla, je visoka greda primernejša za hitrejšo setev.
- V visokih gredah voda bolje odteka, zato ne pride do zastajanja vode okoli korenin, posledično so tudi rastline bolj zdrave. Visoke grede se zato predvsem izkažejo v letih, ko je več padavin.
SLABOSTI
- Po petih do šestih letih je potrebno zamenjati zemljo v visoki gredi, kar pomeni dodatno delo in strošek. Tudi okvir je potrebno zamenjati, ko dotraja.
- Zemlja v visoki gredi je izpostavljena temperaturi ne samo od zgoraj, ampak tudi od strani, zato se lahko v obdobju vročinskih valov preveč segreje, kar pomeni dodaten šok za rastline. Zato je dobro, če je okvir grede narejen iz lesa, ki se segreva bistveno počasneje in manj kot kovina ali temna plastika.
- Na visoki gredi običajno ne moreš pridelati toliko raznovrstne zelenjave kot na enem vrtu, še vedno pa obstaja opcija dodati kako visoko gredo (ali dve …). 😉
- Paziti moraš na vrsto sadik – pri paradižniku, ki se zelo hitro vzpenja v višave, si zagotovo ne želiš uporabe lestvice na visoki gredi, saj potem res nisi nič (pametnega) naredil. Zato so primernejši predvsem grmičasti paradižniki. Te pa spet morda ne najdeš v vsaki trgovini s sadikami.
- Zaradi manjšega prostora je treba dobro razmisliti kaj bomo kam sadili, sejali. Ampak z malce organizacije tudi to ni velika težava.
Tako kot z vsem, se tudi pri samem vrtnarjenju oziramo na svoje potrebe in želje. Pomembno je, da se počutimo dobro pri obdelavi zemlje. Na koncu koncev pa je edina želja vsakega vrtnarja, da bi pridelal kakovostno in zdravo zelenjavo. Ta želja pa se lahko hitro uresniči z redno uporabo naravnih pripravkov, kot npr. Growissimo.